Okrasni okvir iz štukadurja je predstavljal dragocen dekorativni element, ki je sčasoma zaradi občutljivosti materiala in neustreznih preteklih posegov izgubil del svoje stabilnosti in prvotne estetske izraznosti. Leseni nosilec je bil ponekod deformiran in zvit, štukadurno okrasje je odstopalo ali manjkalo, pretekli nanosi bronzastega premaza pa so prikrivali poškodbe in spreminjali izvirni videz pozlate. 

Restavratorsko delo smo začeli z odstranjevanjem površinskih nečistoč, ki so zakrivale strukturo dekorja in oteževale nadaljnje posege. Sledila je mizarska sanacija lesenega okvirja, pri čemer smo poravnali zvite dele in odstranili kovinske tujke s hrbtne strani. Poškodovani spodnji rob okvirja smo stabilizirali z natančno vstavljenim lesenim vložkom. 

Posebej občutljiv del postopka je bila konsolidacija štukadurnega okrasja, saj je bil dekor na več mestih oslabljen. Odstopljene kose štukadurja smo previdno ponovno prilepili, iz poškodovanih delov pa smo najprej odstranili sekundarni premaz bronze, ki je bil nekoč uporabljen za zakrivanje poškodb. Za manjkajoče okrasne elemente smo izdelali silikonske kalupe in s pomočjo njih ulili nadomestke iz umetne mase. Te smo natančno prilagodili manjkajočim mestom in jih trdno prilepili na nosilec.