Konservatorsko-restavratorski poseg na glavnem oltarju p. c. sv. Štefana v Utiku je bil izveden z namenom celostne stabilizacije, prezentacije in dolgoročne ohranitve sakralnega spomenika iz sredine 19. stoletja. Ob začetnem pregledu je bilo ugotovljeno izrazito poslabšano stanje lesenega nosilca, ki je bil obsežno poškodovan zaradi delovanja lesnih insektov. Aktivno izsipanje črvojedine je bilo opazno predvsem na plastikah in ob podstavkih stebrov, najhuje pa je bila prizadeta plastika mrtvega sv. Štefana, kjer je bil les na številnih mestih že popolnoma razgrajen v lesno moko. Poleg bioloških poškodb so bile prisotne tudi mehanske poškodbe, razpoke, manjkajoči deli ter oslabljeni konstrukcijski spoji. 

Oltar je bil v preteklosti večkrat predelan in v celoti preslikan. Debeloslojne preslikave so mestoma odstopale od prvotne polikromacije in pozlate, ki sta zaradi degradacije klejno-kredne podlage prav tako izgubili vezivnost in se posledično luščili. Površine so bile prekrite z obsežno plastjo nevezane umazanije, saj, prahu in drugih depozitov, kar je močno zmanjševalo berljivost in estetsko vrednost oltarja.