Na oltarjih je bila potrjena tudi aktivna okužba z lesnimi insekti, kar je povzročilo dodatne poškodbe okrasja in oslabilo nosilno konstrukcijo. Na menzah, kjer je vlaga najvišja, so bili najočitnejši mehurji, razpoke, odstopanje slojev ter izgube poslikave. 

Med konservatorsko-restavratorskimi raziskavami so bile odkrite prvotne plasti poslikave, med njimi dobro ohranjena polirana bela poslikava na plastikah. Kipe in dekorativne elemente je prekrivala večkratna preslikava, ki je zakrivala prvotno barvno in likovno zasnovo. Preslikave so bile odstranjene postopno, s kombinacijo topilnega gela in mehanskih metod. Razkrita polirana bela je na večini plastik ohranila prvotni lesk, s sledovi ročnega poliranja, medtem ko je bila lokalno poškodovana zaradi vlažnosti in bioloških dejavnikov. 

Po odstranitvi preslikav so bile poškodbe izravnane s klejno-kredno podlogo, manjkajoči deli ornamentike pa rekonstruirani. Za retušo polirane bele so bili izdelani poskusni vzorci po zgodovinskih recepturah, na podlagi katerih je bila izbrana kombinacija sodobnih materialov (vezivo Unikum, podlaga Gesso Liquitex, pigmenti na mineralni osnovi). Končna retuša je bila izvedena v plasteh in zaključno ročno polirana s kamnom ahata, da se je ponovno dosegel značilen sijaj imitacije belega marmorja. 

Celota razkriva visoko kakovost prvotne izdelave ter pomembnost tehnike polierweiss, ki skupaj s pozlato in marmorinom oblikuje prepoznavno likovno identiteto stranskih oltarjev v Adergasu. 

Konservatorsko-restavratorski posegi na stranskih oltarjih so bili končani leta 2023.