OBNOVA LESENIH OLTARJEV

 

PRISTOP K POSEGU

Slovenija je izjemno bogata po številu cerkva, ki jih v večini krasijo leseni polihromirani oltarji. Zaradi lesenega nosilca in občutljive poslikave na ta dela močno vplivajo spremembe temperature, vlage in drugi biološki dejavniki. Presuh zrak les izsuši, kar povzroči njegovo pokanje ter slabljenje vezi na spojih zaradi izsušitve lepil. Po drugi strani preveč vlage povzroča krivljenje, zvijanje ter odstopanje barvnih plasti. Vlaga pa nudi tudi ugodne pogoje za rast različnih vrst plesni in gob. Pri obnovi lesenih oltarjev je zato zelo pomembno, da se sanirajo tudi klimatski pogoji v sami cerkvi, kar ima velik vpliv na njihovo nadaljnjo ohranjenost.

Pred pričetkom konservatorsko-restavratorskega posega priporočamo demontažo oltarja in transport v restavratorsko delavnico, saj se lahko samo na ta način celotna arhitektura oltarja res natančno obdela. Pri tem je potrebna velika previdnost, da na samem oltarju med demontažo in prevozom ne povzročimo še več poškodb. Ker gre za pomembno umetnostnozgodovinsko dediščino, ki je tudi pod spomeniškim varstvom, je pred pričetkom del potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in soglasja za kakršnekoliko posege vanjo. Pri tem se nam zdi zelo pomembno, da se med izvajalcem posega, naročnikom in odgovornim konservatorjem vzpostavi tesno sodelovanje, saj le na ta način dosežemo optimalen rezultat.

 

ODLOČITEV GLEDE PREZENTACIJE POLIHROMACIJE

Ena pogostih dilem s katerimi se srečujemo je odločitev glede prezentacije polihromacije. Oltarji so bili v veliki večini tekom stoletij večkrat preslikani in tudi predelani, pod preslikavami pa se velikokrat nahaja dobro ohranjena prvotna poslikava. Za lažjo odločitev, ki mora biti sprejeta v dogovoru z naročnikom in odgovornim konservatorjem, se izvede sondiranje površine. V kolikor se izkaže, da je pod preslikavami res dobro ohranjena prvotna preslikava se lahko odloči za odstranitev na način, da se to poslikavo kar najmanj poškoduje. Če pa se ugotovi, da je prvotne poslikave ohranjene premalo oz. bi jo z odstranjevanjem preslikav preveč poškodovali, bolj zagovarjamo ohranitev sekundarnih preslikav. Na ta način se namreč prvotno poslikavo zaščiti pred dokončnim uničenjem, oltarju pa se vseeno povrne sijaj.

Pomembno je tudi, da površine redno in pazljivo razprašujemo, pri čemer uporabljamo le mehke krpe ali metlice in smo zelo previdni na vse atribute in izpostavljene dele. Pri tem pa nikakor ne uporabljamo mokrih krp in čistil, saj z njimi močno poškodujemo polihromacijo. V naši delavnici tako ne nudimo le konserviranja in restavriranja lesenih oltarjev, temveč tudi površinsko čiščenje le teh in pa t.i. monitoring po opravljenem posegu, kar znatno podaljšuje življenjsko dobo umetniške kulturne dediščine.

Za več informacij nas kontaktirajte.